Pisma Tebi

Ko že misl človk, da je dan do konca dolgočasn, da se nič ne dogaja…bam! Mora neki bit! Sm na robu živčnga. Zgorn sosed je ceu popoldne neki vrtu, razbiju in biu zgleda pametn kot vedno ker on je vse: gradbenik, sam svoj mojstr, računalničar, tehničar, ma ni da ni on je tiste vrste tip k se na vse spozna. In kaj je narobe s tem? Človk je zgleda preveč pametn.

Pridm v svojo sobo in na steni opazm nov arhitekturni vzorc. Sej bi biu prou sexi, pa zlo modern, neki u stilu črtne kode…to je zdej ful in. Sam k ni biu pobarvan z barvo ampak s sosedovo razlito vodo iz kopalnice. Baš pametan on pride gledat in ugotavlja, da to najbrž ni od njih. Ampak d je v plati počla cev. In če je počla ceu, d bomo mogl use razkopat. U MOJI faking sobi!!! Ja, jst mam pa cajt d mi bojo zdej zrd NJEGA plato razbijal. Roko na srce, nobena od cevi ni mela v 5 letnem fletu namena pokat, dokler se on ni odloču vrtat.  In ravno nad njihovo kopalnco je počla, ravno v času ko je on vrtou. Ma kero naklučje! Majko mu mila! Zrd njega sm mogla zdej najino gnezdo razdret. Fakr.

In kaj…bo zdej ugotovu d bomo plato kopal in bom jst mela delavce u sobi in ceu sranje! Zrd njega! Al ga bom prefukala al pa tožila.  Jst niiiimam časa ta za shit! AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA!!!!!

Ljubim te piko, pogrešam te, sam sm razpičkana do konca.

Dobr začni jutr s poukom, pa štej denve. Sam še 41 :*

P.S. I love you

Joj jao meni! Mi mami prnese poprauleno zadevo, odkavčka kar sm zamuštrala in jo ponovno zajebem. Ena zanka se ti zmuzne in je konc. Use sm podrla. In zdej čakam na jutro. Da mami ustane. In mi reš zadevo. Spet. Svaka čas našim babicam k so delale iz tega celo znanost. Zdej greš u trgovino in kupiš en pulover in je to to. A bogati če si ga znaš narest sam.

Ja, začela sem štrikat. Naštrikala ti bom najlepši šal na svetu. Sam trenutno situacija zgleda še zelo bogo. Mja, grozno. Use kar jst nrdim se spremeni v drek in mami za mano popravlja. But I’ll get there. For you! Pa če moram 100x podret in na novo začet. In z vsemi vozli in napakicami in prebedenimi nočmi  in žulji in mučenjem predvsem pa ljubeznijo, ki ga bo vseboval ta šal…z vsem tem ti ga bom 25. decembra obesila okoli vratu. Ker te ljubim. Ker ne najdeš svojega črnega šala. Ker hočem da imaš delček mene vedno blizu.

Ne morem pa verjet, da je moj fotr tudi štrikou, ko je biu mlad. Baje je bila stvar obvezna pri pouku gospodinjstva. Baje so se vsi fantje takrat znašli in svoje domače štrikalne in pletine naloge obesili na svoje mame, sestre in celo sošolke, valda za primerno plačilo Ampak ne, moj ata care je hotu to znat sam. Me zanima če bi mu še šlo po tolkem času. Ah kje bi človek najdu moške k znajo štrikat? Mogoče na waldorfski

Ful sm presrečna, d se lahko slišva. Ko zagledam tvoj obraz mi kar posije sonček. Če ti lahko pričaram samo mejhen nasmeh na ustih, samo za tisto sekundo…postanem najsrečnejša bejba na svetu. Če te lahko samo malo potolažim, samo malo olajšam….samo to si želim. Da bi bil ti srečen. Živim za tvoja najočarljivejša oklepajčka. Pogrešam te blazno, ampak z vsakim dnem mi je lažje. Ker vem, da te imam. In vem da si mi vsak dan bližje. Še 970 ur.

Tvoja mango

P.S. I love you

P.P.S. I have the ring

Kaj dela pupa? What could she possibly be doing, now that you are gone? Zabijam čas, smilm se sam sebi, skrbi me zate in utapljam se v filmih. Kot nek mentalni bolnik vlečem dol filme drugega za drugim. Samo da mine čas, samo da bi za sekundo preusmerila misli. Kmalu bom začela pisat recenzije, tako dobro mi gre. Kmalu bom postala fetalij 2. (no offense, private joke) Ampak vem, da bo moral priti čas, ko se bom zavoljo naju in najine prihodnosti morala spraviti spet k življenju. Samo še malo. Rekel si do ponedeljka. Lahko? I need that much.

Skratka…recenzije.

MILK…Ne, film nima nobene veze z mlekom. Vsaj ne v pravem pomenu besede Gre za biografijo političnega aktivista Harveya Milka. Sean Penn je fenomenalno postaran viski, ki z leti postaja neprecenjiv. Človek bi mu verjel, da je gej. Sprašujem se samo, kako za vraga ga lahko James Franco tako nazorno liže. He’s just too pretty to be gay or to act like one anyway. Dober film.

THE DAY THE EARTH STOOD STILL… Eno in pol urno mučenje z malinastim Keanu Reevesom, ki se je imeu kot vedno za naučit cele 3 vrstice teksta. Njegov presežek. in sporočilo: We can change, please aliens don’t kill us! Ne morm vrjet d sm padla na foro dramatičnega naslova. Pa lahko bi vedla…

JULIE & JULIA…glede na trailer je zgledal prebavljiv srčkan film / drama, pri kateri ne rabiš preveč misliti. Take so mi ušeč. Trenutno. No ja in sem ga resnično pogledala. Maril Streep je absurdno smešna z nekim čudnim globokim francoščino oponašajočim glasom. Ostala zasedba je plehka, zgodbe ni, zapleta ni, in holivudskega konca tudi ne, kjer bi človek pričakoval da se dve glavni akterki srečata, padeta v objem, pojokata, kako je ena drugi spremenila življenje in bla bla. Ampak ne. Niti cukra na koncu mi ne privoščijo :/ Najbrž zato ker je to biografija and life sucks.

Gledala bom še en SILENT WARRIOR, k je neki na sceno mind power. Sicer po moje mal karikirano ampak dobr, ajde…Zdej smo na tleh, zdej rabmo filme.

Drugač pa ful pomaga it mal vn, neki delat, neki se zamott, šoping je gut, mau zaceli rane. Dubla novo arhitekturno uniformo. Črn puli, valda Architects dress in black, remember that, should you ever face to face and make contact. Ja, ušeč sm si. Dans sm bla v neki lekarnici uradno proglašena za 18 letnico, kar je zelo kuuuul, kar pomeni da sem končno mlajša od tebe, oh ta moja večna želja Druga pritlikava gospa pa me je proglasila za dvo-metrašico. Sicer sem s svojimi 180cm kar precejšen zalogaj ženske, ampak med velikane pa se še nisem vpisala. Tko da moj zaključek, uradno zdravilo za depresijo, je it ven. Se kr nekej stv ari zgodi, kakorkoli bizarne se že zdijo.

Zato ti naročam in te moledujem da se zamotiš, da se malo socializiraš in čas bo hitreje minil. U bistvu samo še 43 dni. Jutri bo uradno samo še 6 tednov. Vsak dan odštevam, vsak dan navijam zate, mislim nate in ti želim topline in sončka. Če ga tam ne najdeš, se zavij v moj šal. Vedno sem stabo. Kjerkoli si.

Tvoj sonček

P.S. I love you

Ali obstaja zdravilo za zlomljeno srce? Ponoči sem se spraševala, če te takšne bolečine lahko spravijo ob pamet ali pa ob življenje. Srce razbija kot da se bori za življenje, zraka zmanjkuje in ga niti nočem vdihniti, ker še vedno vse diši po tebi. Toliko najinih stvari, spominov, najino gnezdo, tvoja majica ki ovija moje telo. S prsti se oklepam tvojega perila in obujam spomine. Okrog mene je toliko premočenih robcev. Kmalu na tleh ne bo več koščka nepokrite površine. Zadušila se bom v tej ogromni količini. Krči stresajo moje telo. Ja, prišlo je za mano. Zlomila sem se.

Dokler si bil tukaj se je še vse zdelo lahko. Niti nisem hotela kvariti najinega skupnega časa z nepotrebnimi solzami. Ko sem bila na tleh, si me držal in spodbujal, ko si bil ti na tleh sem ti prigovarjala da bodi pogumen.  Izmenjavala sva se kot popolna delujoča celota. Med nama obstaja neverjetno ravnovesje. Predvsem pa sem hvaležna da me ne miriš in tolažiš na način kot ga izbirajo vsi ostali. ”Saj bo.” ”Saj se vrne nazaj decemba, boš videla kako hitro bo mimo.” ”Vem kako se počutiš”’ in podobna sranja. Tega ne potrebujem. Od nikogar. Kljub temu pa moram ostati tiho, saj nobeden od teh ljudi ne misli nič slabega.

Potrebujem pošteno distrakcijo. Lažje bi mi bilo, če me ljudje ne bi pomilovali in bi povedali kaj o svojem življenju in ne spraševali o mojem. ”Ali je že odšel?” ”Kako je bilo na Brniku?” …”Bilo je odlično” Postanem kruta, postanem zlobna.

Odločila sem se, da te ubogam. Danes sem se z veliko težavo odpravila na management. Da se zamotim. Da dan hitreje mine. Prišla je Špela. Mogoče se ji bom pridružila pri seminarski za matematiko. Mogoče je čas, da se situacija obrne in kdo pomaga meni. Urše ni bilo.  Ni bilo kave. Ni bilo prijateljskega razumevanja. Je pa poklicala: ”Kje si? Si blizu interneta? Kontaktiral me je. Pravi, da te potrebuje.” V trenutku mi je srce podivjalo. ”Je kaj narobe?” Morala se bom naučiti malo sprostiti. Takoj pomislim, da je nekaj narobe. Ampak rekla je to s takim žalostnim glasom, da se je zatresla cela moja bit. Obrnila sem korak iz parka, kjer sva se za moj 24. rojstni dan sprehajala in lovila snežinke. Kjer si pogumno sedel na zasneženo klop in me vzel v naročje. Tekla sem kakor hitro so me nesle noge. Kapljice potu so se nabrale na čelu. Vsa zadihana sem ujela zadnjih 5 minut, ko je knjižnica še obratovala. Samo da te slišim. Samo da vem, da dihaš. Da si ok. Brez tebe na tem svetu ni pravega pomena. Zato mi obljubi, da boš pazil nase. Potrebujem te. Živim za ponovni dotik, ponovni objem in poljub. Misel na to, je edina stvar, ki me trenutno ohranja pri življenju.

Vem, da je to najhitrejša, najučinkovitejša pot k najinemu skupnemu življenju. 18 mesecev žrtvovanja. Nagrada bo zato toliko bolj veličastna. Človek mora prehoditi pekel, da lahko ceni nebesa. Najine vezi ne bom nikoli jemala za samoumevno. Štejem se za najsrečnejšo žensko na svetu, da sem te spoznala, da si me sprejel, da si se spremenil in mi pustil, da te ljubim.

Odštevam dneve. Stala ti bom ob strani vedno, povsod. Moje misli so s teboj. Na mojem prstu prstan. In z njim obljuba. Ko se vrneš, prideš pome. I’m bound to you now. Yours for ever.

Tvoja Kamčatka

P.S. I love you